Novice

Še nekaj pomembnih podatkov.

Energijske  pijače  so  primerne  za  občasno  uživanje  pri  zdravih  odraslih  ljudeh  v  zmernih količinah. Mešanje z alkoholnimi pijačami ima lahko usodne posledice, saj kofein delno zabriše delovanje alkohola. Glede na dokazane učinke na srce in ožilje uživanje energijskih pijač odsvetujemo ljudem  z  visokim  krvnim  pritiskom  in  bolnikom  z  boleznimi  srca  in  ožilja.

Uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih lahko povzroči srčne aritmije ali celo hujše zaplete delovanja srčne mišice.

Otroci in mladostniki so zaradi nižje telesne mase toksikološko izpostavljeni bistveno večjim količinam sestavin, kot so kofein, taurin in glukonolakton v primerjavi z odraslimi.

KOFEIN

• Kofein je najpogosteje  prisoten  v  energijskih  pijačah. Izoliran je  iz  guarane (Paullinia  cupana),  ki  ga vsebuje znatno več  od prave kave ali čaja.
• Preide v večino tkiv in tudi v možgane; „razpolovni čas“ za zdravega odraslega
  posameznika je 3–4ure.
• Je psihoaktivna snov (učinki kofeina v možganih so posledica zelo kompleksnega delovanja inhibicije adenozinskih receptorjev), stimulira centralni živčni sistem, učinkuje na srčno mišico in je blagi diuretik.
• Psihoaktivnost se odraža v večji telesni in umski aktivnosti (vendar ne omogoča tudi precizne koordinacije in sposobnosti natančnega umskega dela npr. aritmetike), kar zveča porabo energije in zmanjša občutek lakote.
• Odmerki med 100–250 mg /dan (ustreza 1–3 skodelicam esspreso kave) so varni za zdrave odrasle osebe; organizem se z rednim vnosom kofeina nanj navadi.
• Odmerki, ki presegajo 300 mg kofeina pa, odvisno od telesne mase in tolerančnega praga, že lahko povzročajo nekatere neželene učinke, kot so: nemir, nervoza, vzburjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, gastrointestinalne motnje, mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor …
• 1000 mg kofeina že povzroči resno večsistemsko zastrupitev, ki se redko konča s smrtjo, smrt lahko doživijo posamezniki z motnjami srčnega ritma.
• Tvegana skupina so otroci in mladostniki, ki so še posebej občutljivi na kofein, saj je „razpolovni čas“ pri njih daljši, zato so možni škodljivi učinki na jetrih. Pri akutnih odmerkih 5 mg/kg telesne mase (npr. 2 enoti energijske pijače z 80 mg kofeina/30 kg telesne mase) lahko razvijejo povišano živčno vzburjenost, nervozo in tesnobo.

TAURIN

• Taurin je aminokislina, ki je kot gradnik beljakovin prisotna v vsakodnevni prehrani ljudi, vendar v precej nižjih količinah, kot je povprečna vsebnost taurina v  energijskih pijačah (58 mg/dan povprečni vnos preko hrane, do 2000 mg/dan ob  zaužitju 0,5 l energijske pijače).
• V organizmu aktivno nastopa v več fizioloških procesih v centralnem živčnem sistemu, njegova glavna vloga pa je regulacija natrija v srčni mišici, skeletnih mišicah in v ledvicah.
• Ni še raziskan medsebojni vpliv visokih koncentracij taurina s kofeinom, fizično aktivnostjo ali celo z alkoholom.

GLUKORONOLAKTON (D-glucurono-γ-lakton)

• Je normalni človeški metabolit glukoze. V povprečju ga energijske pijače vsebujejo med 2000 do 2400 mg/L.
• Njegov razgradni produkt ksilitol stimulira izločanje insulina, kar bi v večjih količinah in dolgoročno lahko imelo škodljive učinke na zdravje ljudi.

Zato NE! energijskim pijačam!

Glavni vir: Pitje tekočin in uporaba energijskih pijač pri otrocih in mladostnikih, NIJZ, 31. 8.2016