Učenci

Zgodbe sedejo na krila in potujejo

Zgodbe sedejo na krila in potujejo. Želijo si slišati, kako ti vznemirjeno bije srce.

Sem zgodba, ki potuje. Priletim lahko kamorkoli.
Včasih sedem na krila vetra, spet drugič na krila valov.
Včasih pa na majhna krila peska. Včasih sedem tudi na krila ptic selivk, seveda.
Tudi na krila letal, seveda.
In potem sem pri tebi, počasi odprem strani in ti povem zgodbo, ki si jo želiš.
Bi rad nenavadno zgodbo?
Ali pa žalostno, strašljivo, zabavno?
Nič hudega, če si je zdaj ne želiš poslušati. Enkrat si jo že boš.
Takrat me pokliči, prosim.
»Potujoča zgodba, pridi k meni, prosim,« boš rekel.
Takoj bom priletela.
Imam tudi druge zgodbe.
Na primer zgodbo, kako se je nekoč otoček naveličal biti sam, se naučil plavati in si našel prijatelje …
Ali pa zgodbo o čudni noči, ko sta vzšli dve luni …
Zgodbo o Božičku, ki se je izgubil.
Oh, zaslišala sem, kako ti bije srce.
Tum tum, dum dum, todo todo, bam bam.
Vate je priletela »potujoča zgodba« in udarila na zvon tvojega srca.
Naslednjič boš gotovo to postal tudi ti in si zaželel odleteti.
In tako se bo v svet rodila nova potujoča zgodba.

Mednarodni dan knjige 2024

Šolska avla je aprila v znamenju knjige in bralnih svetov učencev, ki se že od 21. marca,  svetovnega dneva poezije, predstavljajo s svojimi avtorskimi pesmimi in ilustracijami. Prisrčno vabljeni k ogledu. Morda vam ob branju katere izmed njih vznemirjeno bije srce …

Knjižničarka Dragica Milojević

Zgodbe sedejo na krila in potujejo Read More »

Branje osvobaja

Bliža se 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Slovenija je ena redkih držav, ki ga z množico kulturnih dogodkov za promocijo branja praznuje ves teden. Noč knjige je projekt, ki združuje vse, ki dihamo s knjigo. Letošnji naslov Sanjajmo svobodo zagotovo ni naključje. Živimo v nepredvidljivem svetu, kjer nasilje in človeška krutost neslutenih razsežnosti, postajata vsakdanjost milijonov nedolžnih ljudi, kjer mir že dolgo ni več samoumeven. Sanje o svobodi so skozi zgodovino človeštva vse do danes žal še vedno enake. Umetnost ima različna sredstva, s katerimi se sprehaja po vseh časovnih obdobjih in izraža odnos človeka do njih. Umetniki so eni tistih ljudi, ki z brezčasnostjo svojih del preroško vidijo v prihodnost.

Med literarnimi ustvarjalci je bil nedvomno takšen, pred 120 leti rojen, pesnik Srečko Kosovel, ki je o človeški moči svobode zapisal:

»Kakor hoče drevo iz tal k nebu, tako hoče človek iz utesnjenih oblik v svobodo. In nič ne pomaga, ko pride čas, bodo te oblike pale pred živo gibljivo močjo človeka.«

Svoboda je temeljna človekova pravica. Šola, kot vzgojno-izobraževalna ustanova, ima vse možnosti, pa tudi odgovornost, da otroke in mlade ozavešča o človekovih pravicah. Eden izmed načinov, ki vodi k temu cilju, je zagotovo branje kakovostnih leposlovnih knjig. V sodelovanju z nevladno organizacijo Amnesty International v projektu Noč knjige že nekaj let preko otroške literature širimo zavedanje o vsebini in pomenu človekovih pravic. V šolski knjižnici bodo mlajši učenci spoznali dve izjemni zgodbi. To sta slikanici slovenskega avtorja Ferija Lainščka, Na dvorišču ni ograje, in iranskega, Reze Daivand Nekaj črnega.

Knjižničarka Dragica Milojević

Branje osvobaja Read More »

Naslovnica knjige Brez črtne kdoe

Knjiga Brez črtne kode

Knjiga Brez črtne kode govori o štirinajstletni deklici Amini iz Bangladeša, ki je prisiljena šivati za popularno znamko zaradi revščine. Pogoji so izredno slabi. Amina izve, da bodo kmalu poslali šivat tudi njeno sestrico, ki je stara le 9 let. To se ji zdi zelo kruto, zato v rob nekih hlač všije sporočilce, v katerem prosi za pomoč. Te hlače najde štirinajstletni deček Viktor, ki živi v Barceloni in mu je nedolgo nazaj umrl najboljši prijatelj. Skupaj z Viktorjevo sošolko in njuno učiteljico, Viktorju uspe najti izvor sporočilca in rešiti Amino in njene prijatelje prisilnega dela.

Knjiga mi je bila všeč, čeprav si navadno ne bi izbral knjige s takšno temo. Užival sem ob branju, nekaj delov me je prav šokiralo, saj vem da se takšne grozote dejansko dogajajo v nekaterih krajih. Zgodba je napeta, branje pa kvalitetno, prav tako kot mi je všeč.

Moja ocena knjige: 4/5

Nik Potočnik, 7. a

Knjiga Brez črtne kode Read More »

Lev Kodre in Žiga Krajnik

Svečana podelitev zlatih Proteusovih priznanj

V okviru praznovanja 90-letnice začetka delovanja Prirodoslovnega društva Slovenije in začetka izhajanja revije Proteus je v četrtek, 28. marca 2024, v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani potekala prireditev, na kateri so podelili zlata Proteusova priznanja, ki so jih učenke in učenci dosegli v šolskem letu 2023/2024.

Prireditve sta se udeležila prejemnika zlatega priznanja Žiga Krajnik in Lev Kodre.

Obema še enkrat iskrene čestitke ob osvojenem priznanju.

Barbara Petan, mentorica

Svečana podelitev zlatih Proteusovih priznanj Read More »

Svetovni dan poezije 2024

21. marec – svetovni dan poezije

Vsako leto 21. marca obeležujemo svetovni dan poezije. UNESCO ga je na ta dan razglasil z namenom spodbujanja branja, pisanja, objavljanja, učenja poezije ter približevanja pisane besede širšim množicam. Je tudi priložnost, da počastimo pesnike ter spodbujamo zbliževanje poezije z drugimi umetnostmi, kot so gledališče, ples, glasba, slikarstvo.

Tudi na naši šoli smo ta dan del pouka namenili poeziji. Pohvalimo se lahko s številnimi pravimi poeti. Dokaz za to so pesmi, ki so nastale izpod peres naših učencev. Na prireditvi so mnogi deklamirali svoje avtorske pesmi ter pesmi različnih avtorjev, prav tako so se predstavili z glasbenim ustvarjanjem.

Utrinke s prireditve si oglejte v fotogaleriji.

Barbara Žgajner, učiteljica slovenščine

21. marec – svetovni dan poezije Read More »

Nastop v Domu ob Savinji marec 2024

Nastop v Domu ob Savinji

V četrtek, 14. 3. 2024, smo se z učenci odpravili v Dom ob Savinji.

Oskrbovancem doma smo dan polepšali s pesmicami, deklamacijami, skeči ter z igranjem na harmoniko.

Vsi stanovalci doma so se nam pridružili pri petju pesmi in po izrazih na njihovih obrazih se je videlo, da so zelo navdušeni. Učenci so se z veseljem pripravljali na nastop, za katerega so trdo delali, veliko truda so vložili vanj, a vendar se je splačalo. Videti srečne obraze starejših ljudi je bilo za njih veliko vredno.

Kako lepo smo se imeli, poglejte v FOTOGALERIJI.

Nastop v Domu ob Savinji Read More »

Teden pisanja z roko 2024

Teden pisanja z roko 2024

V Tednu pisanja z roko sta avla šole in stopnišče na poti v šolsko knjižnico zasijala z razstavo otroških pisnih izdelkov. Šole širom Slovenije sodelujemo z Društvom Radi pišemo z roko in vsi skupaj ozaveščamo širšo javnost o pomenu ohranjanja lastne pisave ter spodbujamo ročno pisanje.

V času bliskovitega tehnološkega napredka, ko v vsakdanjem življenju pisanje z roko počasi, a vztrajno, izginja, smo šole tiste, ki moramo pisanju z roko dati prednost pred tipkanjem na računalnik. Zakaj? Ker pisava pisavi na vsem širnem planetu ni enaka, ker dokazuje, da je vsak izmed nas edinstven, ker je pečat naše identitete. Pisava je tista, ki je ljudi civilizirala, v življenju posameznika pa je lahko tudi odraz našega notranjega sveta.

Pisava ohranja spomine. »Naš spomin je neverjeten. Prvih nekaj let življenja se ne spomnimo dobro in vsi prvi spomini iz otroštva vključujejo delec domišljijskega. A zelo dobro se spomnimo, kaj smo počeli danes, s kom smo se srečali in o čem smo govorili. Kako bi srečevanja, prijateljstva, zanimanja, načrte za prihodnost … lahko shranili?« (cit. Lazar, 2023)

Zapisi časa o nas je predlagana naslovna tema ustvarjenih zapisov učencev o sebi. Ta je celo  ponovno obudila pred leti spletene vezi s partnersko dekliško šolo Piali Ashar Alo v Indiji. Tamkajšnjim učenkam so drugošolci OPB poslali risbice s pozdravi v angleščini. Kmalu so v šolo prispeli prijazni odgovori učenk prvih štirih razredov, ki jih, prav tako kot ostale, razstavljamo. Za ogled razstave predlagamo, da si vzamete nekoliko več časa. Zakaj, boste videli. Prisrčno vabljeni, torej!

Knjižničarka Dragica Milojević

Teden pisanja z roko 2024 Read More »

Amnesty International 2023

Skupaj močni

S podpisom peticije ali apela pozivamo odgovorne osebe, da ustavijo kršenje človekovih pravic posameznikov ali skupin. Amnesty International vsako leto objavi nekaj zgodb kršitev človekovih pravic po svetu. Svetovni kampanji pisanja apelov in solidarnostnih sporočil se že vrsto let pridružimo tudi mi.

Devetošolci Anej, Mija, Mila in Timeja, ki so prostovoljci v šolski knjižnici, so učencem 3. triade predstavili dve zgodbi kršenja človekovih pravic.

Stric Pabai in Stric Paul se borita za prihodnost njune skupnosti v Torresovi ožini, ki tam živijo že od nekdaj. Naraščajoča morska gladina bi lahko popolnoma uničila in za vedno prepustila pozabi tradicionalni način življenja in njihove kulture. S peticijami, naslovljenimi na avstralsko vlado, smo pozivali k sprejemanju potrebnih ukrepov za zaustavitev podnebnih sprememb. 

Amnesty International 2023
Amnesty International 2023

Učenci 2. b pa so v obliki risbic poslali staroselcem v podporo solidarnostna sporočila.

Amnesty International 2023
Amnesty International 2023
Amnesty International 2023

Leta 2017 je Mjanmarska vojska pričela z etničnim čiščenjem manjšine Rohing. Na tisoče jih je bilo ubitih, posiljenih, mučenih, njihove vasi pa požgane. V strahu za svoje življenje je Sawyeddollah z družino hodil 15 dni do Bangladeša, kjer so se nastanili v begunskem taborišču Cox’s Bazar.

Krivci za nasilje so bili Metini algoritmi, ki so s širjenjem sovraštva in diskriminacije okrepili hujskanje vojakov proti Rohingam. Peticije smo naslovili na lastnika Facebooka, gospoda Zuckerberga, da prevzame odgovornost za uničena življenja in z odškodnino poravna izobraževalne programe v taborišču.

Amnesty International 2023
Amnesty International 2023
Amnesty International 2023
Amnesty International 2023

10. december je mednarodni dan človekovih pravic. Deklaracija o človekovih pravicah je ena izmed najnaprednejših pridobitev naše civilizacije. Na delavnicah pisanja apelov smo ugotovili, da dokument sam po sebi nikakor ni dovolj in da človekove pravice niso nekaj, kar je samo po sebi umevno.

Povsod po svetu poznamo nenehne kršitve, na kar opozarjajo tudi zgodbe ljudi, ki jih s pomočjo nevladne organizacije Amnesty International spoznavamo vsako leto. Vredno se je boriti zanje z besedo in ne z orožjem. Skupaj smo še močnejši!

Mentorice: Maruša Horjak, Anja Kunej in Dragica Milojević

Skupaj močni Read More »

Scroll to Top
Skip to content