Knjižnica

Sem zgodba, ki potuje. Priletim lahko kamorkoli.
Včasih sedem na krila vetra, spet drugič na krila valov.
Včasih pa na majhna krila peska. Včasih sedem tudi na krila ptic selivk, seveda.
Tudi na krila letal, seveda.
In potem sem pri tebi, počasi odprem strani in ti povem zgodbo, ki si jo želiš.
Bi rad nenavadno zgodbo?
Ali pa žalostno, strašljivo, zabavno?
Nič hudega, če si je zdaj ne želiš poslušati. Enkrat si jo že boš.
Takrat me pokliči, prosim.
»Potujoča zgodba, pridi k meni, prosim,« boš rekel.
Takoj bom priletela.
Imam tudi druge zgodbe.
Na primer zgodbo, kako se je nekoč otoček naveličal biti sam, se naučil plavati in si našel prijatelje …
Ali pa zgodbo o čudni noči, ko sta vzšli dve luni …
Zgodbo o Božičku, ki se je izgubil.
Oh, zaslišala sem, kako ti bije srce.
Tum tum, dum dum, todo todo, bam bam.
Vate je priletela »potujoča zgodba« in udarila na zvon tvojega srca.
Naslednjič boš gotovo to postal tudi ti in si zaželel odleteti.
In tako se bo v svet rodila nova potujoča zgodba.

Bliža se 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Slovenija je ena redkih držav, ki ga z množico kulturnih dogodkov za promocijo branja praznuje ves teden. Noč knjige je projekt, ki združuje vse, ki dihamo s knjigo. Letošnji naslov Sanjajmo svobodo zagotovo ni naključje. Živimo v nepredvidljivem svetu, kjer nasilje in človeška krutost neslutenih razsežnosti, postajata vsakdanjost milijonov nedolžnih ljudi, kjer mir že dolgo ni več samoumeven. Sanje o svobodi so skozi zgodovino človeštva vse do danes žal še vedno enake. Umetnost ima različna sredstva, s katerimi se sprehaja po vseh časovnih obdobjih in izraža odnos človeka do njih. Umetniki so eni tistih ljudi, ki z brezčasnostjo svojih del preroško vidijo v prihodnost.

Med literarnimi ustvarjalci je bil nedvomno takšen, pred 120 leti rojen, pesnik Srečko Kosovel, ki je o človeški moči svobode zapisal:

»Kakor hoče drevo iz tal k nebu, tako hoče človek iz utesnjenih oblik v svobodo. In nič ne pomaga, ko pride čas, bodo te oblike pale pred živo gibljivo močjo človeka.«

Svoboda je temeljna človekova pravica. Šola, kot vzgojno-izobraževalna ustanova, ima vse možnosti, pa tudi odgovornost, da otroke in mlade ozavešča o človekovih pravicah. Eden izmed načinov, ki vodi k temu cilju, je zagotovo branje kakovostnih leposlovnih knjig. V sodelovanju z nevladno organizacijo Amnesty International v projektu Noč knjige že nekaj let preko otroške literature širimo zavedanje o vsebini in pomenu človekovih pravic. V šolski knjižnici bodo mlajši učenci spoznali dve izjemni zgodbi. To sta slikanici slovenskega avtorja Ferija Lainščka, Na dvorišču ni ograje, in iranskega, Reze Daivand Nekaj črnega.