Bravo, naši »skoraj brončkarji«!
Po mnogih učnih urah v razredu, pisanju dnevnikov, učenju različnih veščin, urah prostovoljstva, kondicijskih treningih in poskusni odpravi smo se včeraj podali na našo zadnjo MEPI preizkušnjo – kvalifikacijsko odpravo po Pohorju.
Z ustrezno pripravljenimi nahrbtniki (v njih so bili šotori, spalne vreče, hrana in pijača za dva dni, pribor za kuhanje, oblačila in še kaj), kompasi in kartami področja, kjer bomo hodili, smo se z Gorenja v zgodnjem dopoldnevu odpravili proti Rogli oz. Koči na Pesku. Pri orientaciji so nam bile v pomoč kontrolne točke in markacije planinskih poti. Dobro nam je šlo, niti enkrat nismo zašli.
Spremljalo nas je lepo sončno vreme in okoli 14. ure smo po zadnjem strmem delu prišli na Jurgovo, nato pa se povzpeli še na stolp na Rogli. Ob treh smo kljub utrujenosti postavili štiri šotore in si skuhali kosilo. Izjemno nam je teknilo. Tudi hrenovke so nam šle v slast, spekli pa smo jih na tabornem ognju, ki smo ga pripravili sami.
Preostanek dneva je potekal sproščeno v druženju, igri, klepetu in krajšem nočnem pohodu, dokler nismo ob 11. uri zvečer »popadali« v šotore, da bi bili pripravljeni na izzive drugega dne.
Naslednje jutro smo vstali zgodaj, si pripravili zajtrk, pospravili naš tabor in se dobre volje odpravili proti Osankarici. Pot ni bila prezahtevna, potekala je po planjavah in pohorskih gozdovih, a štiri ure hoje nas je vseeno utrudilo. Ob 13.30 smo dosegli naš cilj.
Bravo, vsem nam je uspelo opraviti kvalifikacijsko odpravo: Larisi, Tanji, Zali, Stašu, Tinu, Žigi, Luki, Marcelu, Nejcu, Jakobu, Boru! Uspelo nam je zaradi dobre kondicijske pripravljenosti, znanja in predhodnih izkušenj, strpnosti, sodelovanja, solidarnosti in tudi zaradi predanih mentoric, ki so budno spremljale naše korake in napredek.
Čestitke vsem! Super smo in MEPI je zakon!
Martina Kroflič
