V Tednu pisanja z roko sta avla šole in stopnišče na poti v šolsko knjižnico zasijala z razstavo otroških pisnih izdelkov. Šole širom Slovenije sodelujemo z Društvom Radi pišemo z roko in vsi skupaj ozaveščamo širšo javnost o pomenu ohranjanja lastne pisave ter spodbujamo ročno pisanje.
V času bliskovitega tehnološkega napredka, ko v vsakdanjem življenju pisanje z roko počasi, a vztrajno, izginja, smo šole tiste, ki moramo pisanju z roko dati prednost pred tipkanjem na računalnik. Zakaj? Ker pisava pisavi na vsem širnem planetu ni enaka, ker dokazuje, da je vsak izmed nas edinstven, ker je pečat naše identitete. Pisava je tista, ki je ljudi civilizirala, v življenju posameznika pa je lahko tudi odraz našega notranjega sveta.
Pisava ohranja spomine. »Naš spomin je neverjeten. Prvih nekaj let življenja se ne spomnimo dobro in vsi prvi spomini iz otroštva vključujejo delec domišljijskega. A zelo dobro se spomnimo, kaj smo počeli danes, s kom smo se srečali in o čem smo govorili. Kako bi srečevanja, prijateljstva, zanimanja, načrte za prihodnost … lahko shranili?« (cit. Lazar, 2023)
Zapisi časa o nas je predlagana naslovna tema ustvarjenih zapisov učencev o sebi. Ta je celo ponovno obudila pred leti spletene vezi s partnersko dekliško šolo Piali Ashar Alo v Indiji. Tamkajšnjim učenkam so drugošolci OPB poslali risbice s pozdravi v angleščini. Kmalu so v šolo prispeli prijazni odgovori učenk prvih štirih razredov, ki jih, prav tako kot ostale, razstavljamo. Za ogled razstave predlagamo, da si vzamete nekoliko več časa. Zakaj, boste videli. Prisrčno vabljeni, torej!
Knjižničarka Dragica Milojević