Zapisane besede nas bogatijo.

V sebi nosijo čarobno moč in srčnost.

 quillformrsfree

Na OŠ Frana Kranjca Celje se zavedamo, da pisanje z roko bolj aktivira možganska omrežja kot tipkanje, spodbuja pridobivanje bralne spretnosti, zaradi boljšega prepoznavanja grafičnih znakov pomembno prispeva k učinkovitemu branju ter h kakovostnejšemu učenju in zapomnitvi. Otroci razvijajo motoriko, vztrajnost, pozornost, samoregulacijo in delovni spomin. Pri oblikovanju črk, besedila, se razvija tudi čut za lepo in urejenost, utrnejo se nove ideje. Vse to uresničujemo pri pouku in še posebej pri projektu Teden pisanja z roko, kamor smo se tudi letos priključili z ustvarjalnimi delavnicami na temo »družina« v avli šole.

Zasnovali smo pet ustvarjalnih aktivnosti, na katerih so se lahko učenci preizkusili v petek, 24. 1. 2020. Vsaka delavnica je bila opremljena z naslovom delavnice, navodilom ter pisnimi podlagami in pisali. Učenci so lahko ustvarjali pred poukom, med odmori in po pouku, pri mlajših učencih smo aktivnosti vpletli tudi v čas pouka. Pri izvedbi projekta nam je prijazno priskočila na pomoč tudi naša upokojena učiteljica gospa Milena Pečnik, ki je s svojo ustvarjalnostjo in pedagoškim čutom soustvarjala naš pisan dan.

V avli šole smo pripravili razstavni pano, kamor smo in bomo še naprej pripenjali zbrano gradivo. Razstava aktivnosti bo nastajala sproti, saj smo učence spodbudili, da doma poiščejo na roko napisane voščilnice, čestitke, razglednice in recepte ter jih prinesejo v šolo.

Prva delavnica je bila namenjena razmisleku o vrednotah v družini. V ta namen smo na prvi del razstavnega panoja pripeli drevo z naslovom »Družina« in lepo mislijo. Učenci so morali najprej razmisliti, katere vrednote so v družini pomembne in jih nato napisati na nastavljene barvne lističe. Vsako vrednoto smo sproti pripenjali k drevesu in tako je do konca dneva nastala prav lepa mavrična krošnja družinskih vrednot.

V vsakodnevni naglici in tekanju od ene obveznosti k drugi se kar rado zgodi, da se pozabimo zahvaliti svojim bližnjim za podporo, pomoč, pozornost, razumevanje pa tudi za čisto samoumevne stvari kot so recimo topel obrok, oprana oblačila … Zato smo z drugo delavnico, ki je nosila naslov »zahvala«, želeli učence spomniti na hvaležnost. Učenci so na pripravljene liste napisali zahvalo enemu družinskemu članu (mami, očetu, sestri, bratu, babici, dedku) ali pa kar celi družini in jo nato odnesli domov ter jo izročili naslovniku. S tem, ko z roko napišemo zahvalo, sporočilo ali voščilnico, pokažemo odnos do človeka, ki mu pišemo, naklonjenost in spoštovanje, saj pri pisanju mislimo nanj.

1  1

Pisanje z roko kaže tudi na našo osebnost. Ker pišemo z roko manj, je pisava bolj okorna in slabše čitljiva, saj nam slabijo ročne spretnosti. Zato je bila tretja delavnica namenjena lepopisju. Izziv je bil, da v nastavljen zvezek učenci čim lepše napišejo svoje ime in priimek z redis peresom. Za najmlajše je bilo na voljo tudi običajno nalivno pero.

1  1

Četrta delavnica je nosila naslov »najlepši trenutki z družino«. Učence smo prosili, da v nastavljen zvezek napišejo, kdaj jim je z družino najlepše, kateri dogodki so jim najljubši, kdaj z družino najbolj uživajo. Ugotovili smo, da jim je najlepše, kadar si starši in stari starši vzamejo čas za igro, družabne igre, peko piškotov, razne športne aktivnosti, druženje ob filmu, obisk kina, sprehod, izlet, počitnice ob morju. Najlepše jim je tudi za praznike, saj jim veliko pomenijo družinski običaji. Nekateri so si najbolj zapomnili dan, ko se je v družino rodil nov družinski član ali ko so dobili domačo žival.

9  6

S peto delavnico smo želeli učencem pokazati, kako je drsenje roke po podlagi odvisno od tipa pisala. Preizkusili so se v pisanju z različnimi pisali. Na voljo so imeli svinčnik, oglje, barvice, voščenke (navadne in oljne), flomastre, kaligrafsko nalivno pero, redis pero ter kemični svinčnik. Namen delavnice je bil učencem predstaviti vpliv pisala in podlage na obliko pisave. Zato so na list zapisali eno besedo z vsemi zgoraj naštetimi pisali ter zapise primerjali med sabo. Sledil je pogovor o tem, s katerim pisalom jim je bilo najbolj všeč pisati in s katerim najmanj, s katerim pisalom so po njihovem mnenju besedo najlepše zapisali, kaj mislijo kaj vpliva na lepo pisavo. Spoznali so, da jim je bolj všeč pisanje z mehkejšimi pisali (svinčnik, oglje, flomaster), vendar pa jim je bila pisava bolj všeč, če so pisali s kaligrafskim nalivnim peresom.

7  8

Letošnje aktivnosti pisanja z roko so bile z zanimanjem sprejete in dobro obiskane. Učencem so všeč izzivi in ustvarjalno izražanje. Povedali so, da so jim bile vse ustvarjalne delavnice všeč, pa vendar so najbolj uživali v lepopisju in preizkušanju različnih pisal. Ti dve aktivnosti sta od njih zahtevali več zbranosti in osredotočenosti samo na pisanje in nič drugega. Pozorni so bili le na to, kako bodo besede zapisali, kako drsi roka po pisni podlagi in kako se pisalo obnaša ob pritiskih in zavojih. Ostali zunanji svet so lahko izključili iz svojih misli in se umirili. Redis pero je s svojo prisotnostjo ter skrivnostnostjo poželo največ zanimanja in tako rekoč nenehno potovalo iz rok v roke, saj so se nekateri učenci z njim srečali prvič.

V duhu pisanja z roko nadaljujemo s spominsko knjigo šoli. V tajništvo šole smo učencem, učiteljem in drugim delavcem šole nastavili spominsko knjigo. Vanjo lahko zapišejo, narišejo ali upesnijo svoje doživljanje šole, lepe šolske trenutke in posvetila ter želje šoli. Ko bo spominska knjiga polna, jo bo šola skrbno shranila ter si večkrat vzela čas in pregledala, kdo vse ji je namenil lepe želje in spomine.

Vesna Mihelak

knjižničarka