V petek, 27. septembra, so se ob 11.55 v 185 državah sveta začeli podnebni protesti. 2. podnebni štrajk pod okriljem Mladi za podnebno pravičnost se je odvijal v šestnajstih mestih po Sloveniji. Po podatkih organizatorjev nas je šlo na ulice več kot 14. 000 ljudi vseh generacij. Združil nas je en sam skupni cilj ‒ da je čas za spremembe na našem planetu samo eden in ta se imenuje »Zdaj!« V Ljubljani smo se protestov udeležile devetošolke Ajda, Klara in Teja ter knjižničarka, saj se zavedamo, da planet B ne obstaja. 

16-letna Švedinja Greta Thunberg je začetnica gibanja Petki za prihodnost. Vsak petek se je namesto v šolo odpravila na ulico, kjer je opozarjala na nevzdržne klimatske in socialne razmere na našem skupnem planetu Zemlja. Krog enakomislečih ljudi se po celem svetu vsak dan vse bolj širi.

V petek, 27. septembra, so se ob 11.55 v 185 državah sveta začeli podnebni protesti. 2. podnebni štrajk pod okriljem Mladi za podnebno pravičnost se je odvijal v šestnajstih mestih po Sloveniji. Po podatkih organizatorjev nas je šlo na ulice več kot 14. 000 ljudi vseh generacij. Združil nas je en sam skupni cilj ‒ da je čas za spremembe na našem planetu samo eden in ta se imenuje »Zdaj!« V Ljubljani smo se protestov udeležile devetošolke Ajda, Klara in Teja ter knjižničarka, saj se zavedamo, da planet B ne obstaja. Prepričane smo, da je poleg politične volje reševanja podnebne krize prav tako pomembno življenje vsakega posameznika v skladu s trajnostnim razvojem. Zato pozivamo, da z vso odgovornostjo ponovno premislimo, kaj v vsakdanjem življenju v šoli in doma lahko spremenimo in ukrepamo zdaj. Čas za izgovore je minil!

Dragica Milojević

Če želimo ta planet zavarovati pred poplavami, vročinskimi vali, sušami, neurji itd., moramo ukrepati zdaj, saj bo čez nekaj mesecev, let ali desetletij že zdavnaj prepozno. Mislim, da lahko pri reševanju Zemlje Slovenci pripomoremo tako, da država zapre tovarno bloka 6 v termoelektrarni Šoštanj zaradi spuščanja CO2 v okolje. Po mojem mnenju lahko čisto vsak pripomore vsaj z najmanjšimi koraki, npr. z uporabljanjem razgradljivih vrečk ali vreče za večkratno uporabo, ugašanjem luči, televizije, uporabljanjem steklenic, ločevanjem odpadkov … Verjamem, da je to vsak Zemljan tudi dolžan storiti. Po mojem mnenju bi morali uveljavljati čim več javnega prevoza, ki je v Sloveniji še posebej slab. Mislim, da so največji krivci za uporabo premoga in fosilnih goriv politiki in vpliv denarja. Prenehati moramo tudi s požiganjem amazonskega tropskega gozda, saj so to »pljuča sveta«.

Teja Horvatič, 9. a

Prišli smo do točke, ko nekaterih posledic globalnega segrevanja ni več mogoče popraviti. Globalno segrevanje je sicer naravni proces učinka tople grede, problem pa je, da ljudje s svojimi vsakodnevnimi dejavnostmi učinek tople grede povečujemo.

Kaj so največji vzroki za povečanje globalnega segrevanja?

  • Krčenje gozdov,
  • povečevanje količine toplogrednih plinov,
  • uničevanje morskih ekosistemov,
  • povečanje populacije.

Kdaj smo sploh začeli povečevati učinek tople grede?

Vse se je začelo z industrijsko revolucijo, saj se je zaradi tega do zdaj temperatura na Zemlji povišala za 1.1 ⁰C. Posledice so že vidne, mi pa glede tega ne storimo ničesar, kar bi naredilo drastično spremembo.

Kakšne so posledice?

  • Širjenje puščav in spremembe v ekosistemih,
  • taljenje polov in dvigovanje morske gladine,
  • ekstremni vremenski pojavi,
  • izumrtja številnih rastlinskih in živalskih vrst.

Kako se lahko posledicam izognemo?

Najprej moramo razumeti, da se temu ne da izogniti. Posledice lahko le omilimo, se jim prilagodimo in preprečujemo njihovo nadaljevanje.

Nekaj stvari, ki jih lahko stori vsak posameznik:

  • ločujemo odpadke,
  • uporabljamo več dnevne svetlobe,
  • uporabljamo LED luči,
  • uporabljamo javni prevoz, gremo peš ali s kolesom,
  • recikliramo oblačila in druge stvari,
  • jemo manj mesa,
  • uporabljamo vrečke za večkratno uporabo,
  • posadimo drevo, grm, rastlino,
  • med ščetkanjem zob zapremo vodo,
  • ugašamo luči,
  • osveščamo druge.

Klara Klinc, 9. a

PODNEBNI ŠTRAJK

Spremembe, ki bi jih naredili na šoli, so:

Sendvičev si ne bi prinašali zavitih v plastične vrečke, ampak v papirnatih vrečkah, ki bi jih lahko uporabili večkrat.

Šola ne bi kupovala plastenk za izlete, ampak bi si vsak prinesel svojo steklenico z vodo.

Vsak bi skrbel, da za sabo zapira vodo.

Protestirala sem proti podnebnim spremembam. Želim si, da bi v prihodnosti živela v okolju prijaznem svetu. Če prihodnosti nimam, zakaj se zanjo sploh učim. Nekateri se ne zavedajo, da planet B ne obstaja.

Ajda Krivec, 9. b