V petek, 10. 11. 2017, smo se učenci, ki obiskujemo pouk nemščine, zbrali na avtobusni postaji Petrol. Na pot smo se odpravili ob 2. uri zjutraj, vendar nismo bili prav nič utrujeni. Pred nami je bil naporen dan, saj sama vožnja do Münchna traja 6 ur. Z nami so se odpravile učiteljice ga. Velenšek,  ga. Jelen Polak ter ga. Pavlič. Spremljali so nas tudi vodič ter dva voznika avtobusa.

Okoli 8. ure zjutraj smo prispeli v München. Najprej smo si ogledali Tehnični muzej. Muzej je bil ogromen. Bilo je kar 40 različnih oddelkov, zato je bilo nemogoče, da bi si vse ogledali v enem dnevu. Sami smo se sprehodili po muzeju in posneli veliko slik ter si ogledali zanimivosti. Ta muzej je največji muzej v Münchnu in eden največjih muzejev na svetu. Nato smo se odpravili v Olympiapark, ki je bil zgrajen za 20. olimpijske igre. Ogledali smo si razgledni stolp, s katerega smo imeli zelo lep pogled na mesto. Povzpeli smo se na 192 m, celoten televizijski stolp pa meri 290 m.

Zaradi vzornega obnašanja smo odšli v center mesta. Tam smo se ustavili na Marijinem trgu in se dogovorili, da si lahko po skupinah ogledamo mesto. Razšli smo se in se odločili, kaj si bomo pogledali in kam gremo na kosilo. Večina se je namenila v McDonald’s ali KFC. Nato smo lahko odšli v razne trgovine ali pa se le sprehodili po strogem centru, ki je namenjen samo pešcem. Veliko nas je poiskalo Starbucks cafe, ki je ena izmed najbolj znanih kavarn po svetu, vendar je žal še ni v Sloveniji. Dobili smo se čez uro in pol ter se odpravili naprej na našo zadnjo ogledno točko.  

Za vse zveste navijače FC Bayern je bil vrhunec dneva, ko smo si ogledali Allianz Areno. Je eden izmed največjih nogometnih stadionov v Nemčiji. Ljubkovalno ga imenujejo gumenjak. Tam smo se razdelili na dve skupini in vsaka skupina je dobila svojega vodiča. Vodenje po Allianz Areni je potekalo v angleščini, a mislim, da smo skoraj vse razumeli. Predstavitev je bila zanimiva in ogledali smo si celotno  areno. Imeli smo celo to možnost, da smo lahko sedeli  na VIP sedežih. Na koncu smo se spustili po nekakšnem podzemnem hodniku, iz katerega pridejo nogometaši ob začetku tekme na stadion. Občutek je bil izjemen in tega res ne doživiš vsak dan. S tem se je naš izlet po Münchnu končal in odpravili smo se nazaj proti domu. Na poti domov smo se igrali tudi nagradni kviz, s katerim smo si prislužili sladke nagrade. Izbrali smo si tudi film, ki smo ga gledali med vožnjo.

V Celje smo prišli okoli 23.30 ure. Kljub čudovitemu dnevu smo bili vseeno malce utrujeni. Izlet je bil izjemen in definitivno ga moramo še kdaj ponoviti. Vsi smo se vrnili polni zadovoljstva in novega znanja.

Taja Korošec, 8. b