Datum: 9.5.–13.5.2017

Kraj seminarja: Joensuu, Finska

Sem učiteljica razrednega pouka, ki že dobri dve desetletji poučuje zvedave petošolce. Na začetku poklicne poti sem se udeležila obširnega izobraževanja Tempus – začetno naravoslovje, kar me je kot učiteljico navdalo z velikim interesom za poučevanje naravoslovja. Razumeti naravo, jo spoznavati in jo doživeti v vsej njeni veličini, je ideja, s katero sem se skozi leta poučevanja pogosto ukvarjala tudi osebno. Novi pristopi k poučevanju naravoslovja so mi odprli nove poti. Navduševalo me je dejstvo, da otroci radi sodelujejo pri pouku in imajo ta predmet radi. Pri naravoslovju ni nikoli dolgčas. Pri naravoslovju vsak zna kaj zanimivega povedati. Ravno lastne izkušnje in predznanje so osnova, na katerih se postavljajo trdni temelji naravoslovnih znanosti.

Skozi leta sem iskala nove poti, kako naravoslovne znanosti približati otrokom v nižjih razredih osnovne šole in jih umestiti v šolski kurikul.  V pouk in delo z nadarjenimi sem vključevala nove vsebine, z željo, da bi učence prevzele. Rada vidim, da se učenci čudijo nad stvaritvami narave in si želijo razumeti, kako narava deluje.

Tako ni naključje, da sem v okviru projekta Erasmus+, učna mobilnost posameznikov, poiskala izobraževanje, za katerega sem že po naslovu vedela, da mi je pisan na kožo – GET UP WITH NATURAL SCIENCES.

Dodana vrednost k obetavnemu naslovu pa je bilo še dejstvo, da bom na izobraževanje morala na Finsko, torej v  državo, ki ima enega najboljših šolskih sistemov na svetu.

Kmalu so me organizatorji obvestili, da je prijavljeni 34 obiskovalcev iz kar dvanajstih držav. Veselila sem se svojega prvega izobraževanja v tujini. Odprta za nova spoznanja, nove ideje in doživetja, sem se 8. maja odpravila na pot v oddaljeni Joensuu, ki leži  približno 400 kilometrov od Helsinkov, oz. kraj, ki je kakšnih 60 kilometrov oddaljen od ruske meje.

Po začetnih zapletih z izgubljeno prtljago in namestitvijo v bližnjem hostlu (cene hotelov so previsoke), sem se v sobi pripravljala na uvodno srečanje.

Po kratkem uvodu, v katerem smo spoznali opevani finski šolski sistem, spoznali nekaj podatkov o Finski in ovrgli nekaj mitov o Fincih, smo komaj našli čas, da smo si ogledali stavbo srednje šole. Moderne učilnice z vso tehnologijo, ki jo učitelj potrebuje za kvalitetno delo, veliko prostorov, kjer se lahko dijaki spočijejo, se družijo, berejo, igrajo na inštrumente ali pa prosti čas izkoristijo za gibanje v fitnesu, so nas povsem očarale. Oblazinjeno pohištvo modernih barv in oblik, v jedilnici pa na vsaki mizi sveže cvetje. Ko smo izvedeli, da imajo vsi otroci na Finskem prehrano brezplačno, je bilo vse skupaj videti še lepše.

Še isti dan smo se udeleženci združili v štiri delovne skupine: kemiki, biologi, fiziki in učitelji razrednega pouka. Drug drugemu smo predstavili eksperiment, ki smo ga pripravili doma in ga radi vključujemo v pouk. Ker me zanima vreme, sem za udeležence pripravila poskus ZAKAJ PIHA VETER. Po vseh videnih poskusih, pa je sledilo res pravo presenečenje. Izvedeli smo, da bo vsaka skupina pripravila svojo delavnico na največjem dogodku v kraju, Scifestu.

Joensuu vsako leto pripravi dvodnevi Scifest (Znanstival).  V Areni, ki je v Joensuu največji objekt, se predstavi preko 1000 razstavljalcev s področja naravoslovnih in drugih znanosti. 

Priprava delavnic je potekala ves drugi dan našega obiska.

n1

Skupine smo delale s polno paro. Udeleženci seminarja iz 12 različnih držav, smo postali sodelavci. Nihče med nami se ni ubadal z znanjem tujega jezika. Postavljeni smo bili pred problem oz. izziv. In ker nas je preganjal čas, so naše ideje v skupinah dobesedno bruhale. Izbrati najboljšo idejo, kaj za delavnico pripraviti in narediti vse potrebno, da bo delavnica do četrtka zjutraj pripravljena.

V moji skupini je bilo 7 članov. Učitelji smo prihajali iz petih držav in sicer iz Portugalske, Španije, Belgije, Romunije in Slovenije. Pripravili smo delavnico TRAVELLING THROUGH THE SENCES (Potovanje skozi čutila).

Naša delavnica je bila namenjena najmlajšim obiskovalcem. Na petih postajah je otrok preizkusil svoj voh, vid, sluh, tip in okus. Za obiskovalce smo pripravili tudi mini potne liste, v katerih je naš obiskovalec zbiral nalepke, ko je določeno nalogo uspešno opravil. V skupini smo si razdelili delo – priprava plakata, ki bo mimoidoče privabil v delavnice, priprava postaj, potnih listov, seznam materiala, ki ga potrebujemo na določeni postaji … dela je bilo toliko, da ta dan ni bilo časa za kosilo, saj je moralo biti vse pripravljeno za naslednji dan.

V četrtek, ob 9. uri zjutraj, je bila otvoritev Scifesta. Ko sem prihajala do Arene, sem srečevala skupine otrok, ki so s svojimi učitelji v zglednih kolonah hodili proti razstavišču. Vsi razstavljalci smo raje prišli nekoliko prej, da smo preverili, ali je naš prostor takšen, kot smo ga pripravili prejšnji dan.

n2

Utrinek iz Scifesta 2017

Mnogi udeleženci tega izobraževanja so se spraševali, kakšen seminar neki je to, kdaj bomo od Fincev dobili kakšne napotke, kako poučevati, da bodo naši učenci dosegali takšne rezultate kot njihovi. Ob otvoritvi dogodka, za katerega smo pripravili naše delavnice, mi je postalo jasno, da ne gre na tem izobraževanju za pridobivanje napotkov, ampak za pridobivanje izkušenj.

Ves četrtek in petek, sem s svojimi člani delavnice delala s stotinami otrok, ki so obiskali našo delavnico. Vodili smo jih od poskusa do poskusa, se z njimi pogovarjali, jih spodbujali pri delu, jih nagrajevali. Nepopisno lepo je bilo naslednji dan srečevati otroke, ki so prišli v našo delavnico še enkrat. S seboj so tokrat pripeljali še svoje prijatelje.

n4

Ko sem se zvečer vračala proti svoji sobi v hostlu, sem bila srečna za tovrstno izkušnjo. Čeprav od izobraževanja na Finskem nisem imela posebnih pričakovanj, je izobraževanje Get up with Natural Sciences! preseglo vse, kar bi si lahko želela. Žal mi je le, da nisem uspela obiskati več drugih razstavljavcev Scifesta, saj je bilo res veliko zanimivega za videt.

n3

Priznanje ob zaključku izobraževanja.

Vključevanje tovrstnih idej v pouk, v delo šole ali pa celo podoben sejem znanosti pripraviti v domačem kraju, vse to nas čaka v prihodnjem letu.

Nova spoznanja, prijateljstva in zavedanje, da zmoreš, da delaš dobro in prav, pa je tisto, kar je vsakemu učitelju, ki ima izkušnjo z mednarodnim projektom, odlična popotnica za naprej.

Nevenka Brežnik