Mladi razredni vrtičkarji so si pogledali, kako si je potrebno pripraviti vrt in gredice ter kako sejati in saditi.

Preden so se lotili sejanja in saditve so imeli ogromno idej, kako bi si uredili razredni vrtiček.

Učenci so se razdelili v skupine, si ogledali, semena in sadike v skupini in začeli z vrtičkanjem. Pri delu sem jim pustila proste roke, saj sem želela, da si vrt uredijo po svoji želji in zamisli.

Nad urejanjem razrednega vrta so bili zelo navdušeni.

Ko je bilo sajenje in zasaditev sadik končana, je učence čakalo najhujše delo. Čakanje.

Čakanje, kdaj se bodo iz zemlje prikazale prve rastlinice.

Učenci so polni pričakovanja vsako jutro hodili od lončka do lončka, od korita do korita, in opazovali rastline, ki so jih dali v zemljo.

  

 

Za svoje rastline so odlično skrbeli. Nekateri so bili tako navdušeni, da so svojo rastlino preveč zalivali. Namreč, želeli so si, da bi rastlina hitreje rastla. Skrbelo jih je tudi, da rastlina nima dovolj vode. Ko rastlina, zaradi obilice vode, ni uspevala, so učenci ugotovili, da rastlinam preveč vode tudi škoduje.

Našim rastlinam pa ni škodovala le prevelika količina vode, ampak tudi uši. Na solati jih je bilo ogromno. Nekaj solate smo lahko rešili. Presadili smo jo na šolski vrt, za katerega skrbijo učenci 5. razreda, ki so člani Ekovrta. Njim smo dali še sadike rdeče pese, paprike in paradižnika.

Zaenkrat naš razredni vrt dobro uspeva in kaj kmalu si bomo naredili zdravo zelenjavno juhico.

V razredu smo dokazali, da rastlina zares potrebuje svetlobo. Naredili smo poskus. V škatlo za čevlje smo prilepili dva kartončka, na vrhu škatle pa izrezali luknjico. Fižol smo posadili v lonček in ga zaprli v to škatlo. Škatlo smo postavili na toplo in svetlo mesto. Učenci so bili nad poskusom navdušeni, sploh takrat, ko so ugotovili, da je fižol premagal vse ovire v škatli in čez nekaj dni prikukal iz nje.

http://www2.arnes.si/~oscefk1s/1415/zdravje15/images/img_9428.jpg